{"id":9323,"date":"2020-06-04T12:15:00","date_gmt":"2020-06-04T11:15:00","guid":{"rendered":"https:\/\/triminute.si\/?p=9323"},"modified":"2020-07-10T12:48:50","modified_gmt":"2020-07-10T11:48:50","slug":"gibanje-vpliva-na-intelektualni-razvoj-otroka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/triminute.si\/gibanje-vpliva-na-intelektualni-razvoj-otroka\/","title":{"rendered":"Ali gibanje vpliva na intelektualni razvoj otroka?"},"content":{"rendered":"

Ali se otroci in mladostniki zaradi gibanja bolje in la\u017eje u\u010dijo?<\/strong><\/h3>\n

Gibanje je biolo\u0161ka potreba otroka. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporo\u010da, da so otroci in mladostniki vsak dan telesno aktivni od 60 do 90 minut. Vendar pogosto ni tako. Sodoben potro\u0161ni\u0161ko naravnan na\u010din \u017eivljenja ter zabavne elektronske in komunikacijske pridobitve so povzro\u010dile pri mladih porazen gibalni primanjkljaj. Otroci presedijo ve\u010dino svojega \u010dasa v virtualnem svetu pred ra\u010dunalniki, ra\u010dunalni\u0161kimi tablicami in drugimi \u00bb\u010dudesami\u00ab sodobnega sveta. Posledice so o\u010ditne in se ka\u017eejo na mnogo podro\u010djih.<\/span><\/p>\n

Longitudinalna raziskava, ki jo opravlja Fakulteta za \u0161port v Ljubljani v okviru projekta SLOfit, ali \u0161portno-vzgojni karton ka\u017ee, da imamo v Sloveniji vse ve\u010d otrok s pove\u010dano telesno te\u017eo. V zadnjih letih se odstotek teh otrok giblje med 20 in 24 odstotki, zato so otroci v primerjavi z otroki izpred desetletja vse manj telesno sposobni zlasti na podro\u010dju vzdr\u017eljivosti.<\/span><\/p>\n

Gibalna u\u010dinkovitost slovenskih otrok se vztrajno zni\u017euje, pove\u010duje se dele\u017e gibalno manj kompetentnih otrok, njihovo \u0161tevilo se je v zadnjih dvajsetih letih podvojilo (Strel, Jurak, Strel, Starc, 2016). Otroci, stari 11\u201313 let, prete\u010dejo danes 600-metrsko razdaljo povpre\u010dno 7 do 8 sekund po\u010dasneje kot pred 20 leti. Aerobni tek na 600 metrov je eden od pokazateljev funkcionalnih sposobnosti otrok, zlasti krvno-\u017eilnega in dihalnega sistema.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

S \u010dezmerno telesno te\u017eo in ni\u017ejo ravnjo gibalnih sposobnosti je pogosto povezano pe\u0161anje zdravja otrok. Telesna nedejavnost, nezdrava prehrana, slaba telesna kondicija neposredno ogro\u017eajo zdravje otrok. Bolezni srca, presnovne bolezni, diabetes tipa 2 so danes resen pediatri\u010dni, dru\u017ebeni in zdravstveni problem slovenskih otok (\u0160kof, 2016).<\/span><\/p>\n

Zakaj je telesna dejavnost otrok prava izbira? Zato, ker ne krepi samo mi\u0161ic, srca in plju\u010d, ampak je to prilo\u017enost sodelovanja z drugimi, razvija biolo\u0161ki, intelektualni, psiho-socialni in du\u0161evni razvoj, ki temelji na sre\u010di in zadovoljstvu otrok. Gibalno manj uspe\u0161ni in telesno manj aktivni otroci imajo tudi slab\u0161e ocene in ni\u017eji u\u010dni uspeh kot gibalno sposobnej\u0161i in aktivnej\u0161i otroci (Strel in sod., 2016).<\/span><\/p>\n

\u017de starogr\u0161ki filozof Aristotel je zapisal: \u00bbNi\u010d ne uni\u010duje \u010dloveka bolj kot njegova telesna neaktivnost\u00ab. Gibalna oz. \u0161portna dejavnost oblikuje mladega \u010dloveka v ustvarjalnega posameznika z \u017eivljenjsko pomembnimi vrednotami. Otroci, ki so telesno dejavni, si ustvarjajo pomemben kapital zdravja tudi za obdobje odraslosti. Redna gibalna dejavnost v mladosti spodbuja ve\u010djo skrb za zdrav \u017eivljenjski slog tudi pozneje v \u017eivljenju (\u0160kof, 2016).<\/span><\/p>\n

\"\"

Slika – Upad telesne zmogljivosti otrok in mladine v starosti od 6 do 18 let pri teku na 600 m v zadnjih dveh desetletjih. Pri dalj \u010dasa trajajo\u010dih gibanjih pri obeh spolih v vseh starostnih obdobjih otrok in mladine bele\u017eimo zni\u017eevanje njihove zmogljivosti, ki je povezana z dru\u017ebenimi spremembami in posledi\u010dno s spremenjenim \u017eivljenjskim slogom otrok in mladine.<\/p><\/div>\n

<\/h3>\n

Du\u0161evni \u2013 intelektualni in gibalni razvoj otroka<\/span><\/strong><\/h3>\n

V zadnjem obdobju je pri\u0161lo do \u0161tevilnih novih spoznanj, ki so povezana z du\u0161evnim razvojem otrok. Znanstvena odkritja s podro\u010dja nevroznanosti, nevrofiziologije, kognitivne psihologije, kineziologije (vede o gibanju) in sodobne pediatrije nam ka\u017eejo na nove vidike razvoja otrokovih potencialov. Razvoj \u010dlovekovih biolo\u0161kih potencialov je kompleksen in dinami\u010den proces, ki zahteva sistemsko sodelovanje ve\u010d dejavnikov, med katerimi imajo odlo\u010dilno vlogo posameznik, genetika, dru\u017eina in socialno okolje. Za razvoj mo\u017eganov je pred\u0161olsko obdobje klju\u010dno v dinamiki tega procesa. Mo\u017egani \u010dloveka so plod njegove evolucije, so organ, ki mu omogo\u010dajo pre\u017eivetje (Sperry, 2001). Edina stalnica mo\u017eganov sta njihovo spreminjanje in prilagajanje danim okoli\u0161\u010dinam. \u010clovek je produkt tiso\u010dletnega prilagajanja.<\/span><\/p>\n

Mo\u017egani so \u017eelatinast organ, skrit pod lobanjo, katerega delovanje je kompleksno in zapleteno, deloma \u0161e vedno nepojasnjeno. Povpre\u010dni \u010dlove\u0161ki mo\u017egani tehtajo 1400 gramov, kar je pribli\u017eno dva odstotka telesne te\u017ee. Porabijo pa kar 20 odstotkov vsega kisika, ki je na voljo na\u0161emu telesu. Mo\u017egani novorojen\u010dka so te\u017eki 300 gramov, to je 10 odstotkov njegove telesne te\u017ee. Novej\u0161e nevroznanstvene raziskave ka\u017eejo, da je 50 odstotkov inteligence dedne, preostalo je odvisno od vpliva okolja. V mo\u017eganih imamo pribli\u017eno 100 milijard \u017eiv\u010dnih celic (nevronov), vsaka mo\u017eganska celica ima 10.000 povezav (sinaps) z drugimi mo\u017eganskimi celicami (Rajovi\u0107, 2016). Ob rojstvu ima vsak nevron 2.500 sinaps. \u017div\u010dne celice so povezane v kompleksno mre\u017eo. Nevron je kot drevo. Ko je mlado, je nerazvejano. S starostjo se \u0161tevilo vej in vejic pove\u010duje, nekatere odpadejo, zrastejo pa nove. Deblo je telo nevrona, veje so njegovi podalj\u0161ki. Aksoni in dendriti vzpostavljajo med seboj stike preko sinaps. Nastajanje in izgubljanje sinaps je dinami\u010den \u017eivljenjski proces.<\/span><\/p>\n

Mo\u017egani so v stalnem funkcionalnem spreminjanju, so \u00bbgradbi\u0161\u010de\u00ab. S treningom (uporabo) jih krepimo, z netreningom (neuporabo) jih oslabimo. Sinapse \u2013 povezave se lahko odebelijo, stanj\u0161ajo ali propadejo. Ta fenomen se imenuje \u00bbplasti\u010dnost mo\u017eganov\u00ab. Nastanek in izginjanje sinaps lahko primerjamo z obrezovanjem drevja. Neuporabne veje obre\u017eemo, druge veje se okrepijo. Drevo ostane zdravo in se dobro razvija in rodi (Bregant, 2016).<\/span><\/p>\n

Glede na raziskave angle\u0161kega nevroznanstvenika Petra Hannona je klju\u010dno obdobje intelektualnega razvoja zgodnje otro\u0161tvo \u2013 od 2. do 5. leta starosti. V pred\u0161olskem obdobju se razvije ve\u010d kot 70 odstotkov sinaps. Raziskave ka\u017eejo, da so intelektualne sposobnosti posameznika odvisne ne samo od \u0161tevila \u017eiv\u010dnih celic, temve\u010d tudi od \u0161tevila sinaps (Volpe, 2008). Sinapse se najintenzivneje tvorijo do petega leta (50 %), do sedmega leta (70 %) in do dvanajstega leta starosti (95 %). Razvoj mo\u017eganov je tako najbolj intenziven v prvih letih \u017eivljenja, ko se nevroni zdru\u017eujejo v nevronske mre\u017ee z medsebojnimi povezavami. V notranjosti mo\u017eganov ves \u010das poteka borba za prevlado, v kateri se ustvarjajo nove zveze med aktivnimi nevroni (\u017eiv\u010dnimi celicami). Neaktivni nevroni odmrejo, neaktivne poti se izgubijo za vedno.<\/span><\/p>\n

Z aktivnostjo se \u0161tevilo povezav med nevroni pove\u010da, kar se odra\u017ea v gostoti nevronske mre\u017ee.<\/span><\/p>\n

S katerimi dejavnostmi spodbujamo delovanje in povezovanje nevronov \u2013 \u017eiv\u010dnih celic? Otrokovi mo\u017egani so kot zelo vpojna \u00bbgoba\u00ab, ki sprejema razli\u010dne dra\u017eljaje iz okolice. Otrok v zgodnjem otro\u0161tvu sprejema informacije kot nedeljivo celoto med sliko, zvokom in predmetom (Rajovi\u0107, 2016). Ko otrok za\u010dne zaznavati okolico, se za\u010dnejo vzpostavljati nove povezave med \u017eiv\u010dnimi celicami. V bolj stimulativnem okolju kot otrok \u017eivi, ve\u010d sinapti\u010dnih povezav bo ustvaril. V prvih letih \u017eivljenja se razvijejo osnove mi\u0161ljenja, jezika, vida, sluha, okusa in telesnih spretnosti. Otrok s prvimi ontogenetskimi prirojenimi gibalnimi spretnostmi, kot sta plazenje in lazenje, sprejema mnoge vidne, slu\u0161ne, tipalne in gibalne dra\u017eljaje iz okolice.<\/span><\/p>\n

\u010clovek se u\u010di vse \u017eivljenje, vendar se v zgodnjem otro\u0161tvu oblikujejo temelji za vse nadaljnje \u017eivljenjsko u\u010denje. Otrok je raziskovalec!<\/span><\/p>\n

Spodbudno okolje mu omogo\u010da razvoj sinaps in gostej\u0161ih nevronskih mre\u017e, ki predstavljajo temelj njegovega poznej\u0161ega mentalnega razvoja. Otrok od mno\u017eice zvokov uporablja le tiste, ki jih sli\u0161i v okolju. Najbolj pogost je materin govor kot eden najte\u017ejih umskih izzivov.<\/span><\/p>\n

\"\"

Slika – \u0160tevilo sinaps (povezav) med \u017eiv\u010dnimi celicami (nevroni) se z dejavnostjo pove\u010duje.<\/p><\/div>\n

Med drugim in tretjim letom otrok \u017ee prepoznava barve in simbole. Pozna \u017ee znake avtomobilov, znamke \u010dokolad. O pomenu in u\u010dinkih zgodnje dejavnosti otrok se lahko prepri\u010damo s prou\u010devanjem nekaterih ljudstev, ki imajo izjemne sposobnosti.<\/span><\/p>\n

Otroci Eskimov \u017ee od petega leta naprej lo\u010dijo petnajst odtenkov bele barve, kar je povezano z njihovim opazovanjem ledu in snega. Ljudstvo Maori so izjemno muzikalen narod. Matere otrokom \u017ee v nose\u010dnosti in pozneje v otro\u0161tvu prepevajo pesmi. Romom sta glasba in ples polo\u017eena v zibko. V Braziliji otroci \u017ee od tretjega leta naprej brcajo \u017eogo, zato velja, da so Brazilci najbolj nogometen narod na svetu.<\/span><\/p>\n

Pomen telesne dejavnosti otrok<\/span><\/p>\n

Mo\u017egani otrok do sedmega leta starosti so prvenstveno senzori\u010dni procesor. Otrok s plazenjem, lazenjem, skakanjem, igro na igri\u0161\u010du, plezanjem po drevesih in raziskovanjem narave sprejema \u0161tevilne informacije.<\/span><\/p>\n

Te so lahko:<\/span><\/strong><\/p>\n

    \n
  • taktilne informacije (igra v peskovniku, gnetenje , barvanje, risanje, pisanje, igre z vodo, meti \u017eog in drugih predmetov),<\/span><\/li>\n
  • vestibularne \u2013 ravnote\u017ene informacije (vrtenje, hoja po kamnih, hoja po gredi, guganje, hoja po vrvi),<\/li>\n
  • proprioceptivne (hoja, tek, igre z \u017eogo, gumitvist, akrobatika, gimnastika, vaje na trampolinu, plezanje, premagovanje ovir).<\/li>\n<\/ul>\n

    Osnovni zna\u010dilnosti \u010dloveka sta vzravnana hoja in govor, ki nas evolucijsko lo\u010dita od \u017eivali. \u010clovek je sicer zelo nebogljen sesalec. Medtem ko konji\u010dek ali srnica takoj po porodu shodita, potrebuje dojen\u010dek leto ali ve\u010d, da shodi.<\/span><\/p>\n

    Telesna dejavnost ni samo dobra za zdravje, temve\u010d tudi za uspeh v \u0161oli. \u010ce otrok veliko \u010dasa pre\u017eivi sede ali le\u017ee, nastane velika mo\u017enost nastanka kognitivnih te\u017eav. Vsako uro sedenja naj bi otrok nadomestil z dvema urama igranja ali druge telesne dejavnosti (Rajovi\u0107, 2016). Otrok je raziskovalec, u\u010di se z dejavnostjo.<\/span><\/p>\n

    Najbolj\u0161a vaja za hojo je hoja, najbolj\u0161a vaja za tek je tek, najbolj\u0161a vaja za smu\u010danje je smu\u010danje. Vsakokrat, ko otrok izvede novo dejavnost, se v mo\u017eganih vzpostavljajo nove povezave. Ko ponavlja \u017ee nau\u010deno gibanje, se utrjujejo stare, \u017ee vzpostavljene mo\u017eganske povezave, zato je otrokom treba omogo\u010diti \u010dim ve\u010d razli\u010dnih gibalnih dejavnosti, kot so plazenje, plezanje, valjanje, hoja, tek, poskakovanje, lovljenje ravnote\u017eja, vrtenje. Gumitvist je za otroke eden najbolj koristnih pripomo\u010dkov za vaje. To so tako imenovana intuitivna gibanja, ki so povezana z igro otrok. Otroci se u\u010dijo z igro. Ko se otrok \u00bbzatopi\u00ab v igro, se v mo\u017eganih vzpostavljajo \u0161tevilne asociativne povezave med nevroni. To stanje mo\u017eganov imenujemo stanje REM, ko se informacije urejajo, utrjujejo in ume\u0161\u010dajo v pravilne dele spomina.<\/span><\/p>\n

    Gibanja v obliki igre spro\u017eajo v mo\u017eganih posebne snovi \u2013 opioidi. Najbolj znan je oksitocin ali hormon sre\u010de, ki daje otroku ob\u010dutek ugodja in zadovoljstva. Ljube\u010de in prijetno okolje lahko razvija optimalen dopaminski sistem, ki nam omogo\u010da, da smo radovedni in kreativni.<\/span><\/p>\n

    Star\u0161i pogosto delajo napake tudi zaradi nevednosti ali strahu, da se bo otrok pri igri po\u0161kodoval. Otroka star\u0161i preve\u010d \u0161\u010ditijo, zato otrok nima dovolj spodbud, ni dovolj aktiven in ne pridobiva dovolj novih izku\u0161enj, ki so nujno potrebne za njegov mentalni razvoj. Pustimo otroka, da se igra v blatu, pesku ali vodi. Tudi uma\u017ee naj se! Star\u0161i imajo pri razvoju otrokovih sposobnosti najve\u010djo vlogo in odgovornost. Z otrokom pre\u017eivijo najve\u010d \u010dasa in z otrokom so najbolj povezani. Ve\u010d kot bodo dele\u017eni gibalnih spodbud od star\u0161ev, gostej\u0161e bodo nevronske mre\u017ee.<\/span><\/p>\n

    Neaktivnost povzro\u010da redke povezave med nevroni, v mo\u017eganski strukturi nastajajo vrzeli. V posameznih predelih so specializirani centri za dolo\u010dene funkcije (govor, fina motorika \u2013 grafomotorika, ravnote\u017eje, senzomotorika). Glede na to, v katerem predelu mo\u017eganov se pojavljajo vrzeli, lahko v \u0161olskem obdobju nastopijo u\u010dne te\u017eave, disleksija, govorne pomanjkljivosti, te\u017eave z branjem, pomanjkanje koncentracije in gibalne nekompetentnosti.<\/span><\/p>\n

    Glede na nekatere raziskave ima pribli\u017eno 50 odstotkov otrok te\u017eave s fino motoriko \u2013 grafomotoriko. Znaki razvitosti v tej sposobnosti so pisanje, risanje in ro\u010dno oblikovanje. Zato omogo\u010dimo otrokom informacijsko \u010dim bolj bogato okolje. Ali je tako okolje danes \u0161ola, v kateri pre\u017eivijo otroci ve\u010d kot tretjino svojega aktivnega \u010dasa? \u00bb\u0160ole nimam rad, jo celo sovra\u017eim!\u00ab je pogost odgovor otrok in mladostnikov. \u017de slavni humanist, pedagog in filozof Jan Amos Komensky je zapisal: \u00bb\u0160ola mora biti igra\u00ab. Ali je res tako? Otroci v \u0161olskem okolju pogosto do\u017eivljajo akutni stres. Zapomniti si morajo veliko podatkov, jih ponavljati in jih na koncu tudi pokazati. To je reproduktivni na\u010din u\u010denja, ki je v popolnem nasprotju s funkcionalnim delovanjem mo\u017eganov. Na\u0161i mo\u017egani delujejo na principu asociacij, primerjav in slikovnega pomnjenja. Temu je na\u0161a \u0161ola za\u010dela slediti \u0161ele zadnji \u010das s tako imenovanim interaktivnim poukom. Asociativno u\u010denje zagotavlja funkcionalno znanje oziroma funkcionalno pismenost, ki je pomembna za u\u010dinkovito razumevanje besedil, za uporabo pridobljenih informacij v vsakdanjem \u017eivljenju, prepoznavanju bistvenih zakonitosti in smiselnosti zaklju\u010dkov.<\/span><\/p>\n

    Slovenski u\u010denci so po rezultatih mednarodnih testov funkcionalnega znanja PISA na drugi polovici lestvice uspe\u0161nosti otrok v svetu v tej sposobnosti, kar nas lahko mo\u010dno skrbi. Zelo uspe\u0161ni v funkcionalni pismenosti so u\u010denci Finske, \u0160vedske, Japonske, Taivana, Ju\u017ene Koreje, Kitajske in nekaterih drugih azijskih dr\u017eav, pri katerih \u0161olske strategije pouka temeljijo na povezovanju razli\u010dnih vsebin, na spodbujanju ustvarjalnega, asociativnega in problemskega u\u010denja ter mi\u0161ljenja. U\u010dinkoviti razvoj mo\u017eganskih potencialov naroda bo odlo\u010dal o prihodnji perspektivi naroda (Dryden, 2001). Samo asociativno u\u010denje ustvarja nove mo\u017eganske povezave in s tem ustvarjalne ter uspe\u0161ne posameznike.<\/span><\/p>\n

    Kaj nam prina\u0161a sodobno \u017eivljenje? Otroci pre\u017eivijo vse ve\u010d \u010dasa pred televizorji, ra\u010dunalniki, tablicami in drugimi elektronskimi ter komunikacijskimi napravami. Njihov svet komunikacije ni ve\u010d realen, njihov svet je umeten \u2013 virtualen. Tudi to \u017ee ima svoje posledice. Nem\u0161ki raziskovalec Manfred Spitzer v svoji knjigi govori o tako imenovani \u00bbdigitalni demenci\u00ab mladih, ki je posledica sodobnih vizualnih in komunikacijskih tehnologij. Ko otrok gleda v zaslon, zaznava sliko enodimenzionalno \u2013 ploskovno, s tem pa ne aktivira dinami\u010dne akomodacije \u2013 prilagoditve vida. To pomeni, da ne razvija ravnote\u017eja, o\u010di ne sledijo premikajo\u010dim se predmetom, otrok ne spremlja predmeta, ki se mu pribli\u017euje ali oddaljuje. S tem oko ne po\u0161ilja pravih podob zunanjega sveta v vidni center, ki se nahaja v zadnjem delu mo\u017eganov. Zaradi neprilagojenega vida lahko nastanejo tudi te\u017eave pri branju in pisanju, posledi\u010dno tudi v komunikaciji in na govornem podro\u010dju.<\/span><\/p>\n

    \"\"<\/p>\n

    Hoja, tek, skakanje, plezanje, vrtenje, \u017eoganje, vo\u017enja s kolesom in druge dinami\u010dne vaje ohranjajo mo\u017egane v aktivnem stanju, saj morajo ves \u010das vzpostavljati ravnote\u017eje.<\/span><\/strong>\u00a0Otroci premalo hodijo, te\u010dejo in se gibljejo v naravnem okolju. Danes ve\u010d skoraj noben otrok ne hodi bos, \u010deprav bosonoga hoja in bosonogi tek po travi ali mivki najbolj u\u010dinkovito razvijata pravilen stopalni lok. Otrok pri petih letih lahko prehodi \u0161tiri ali ve\u010d kilometrov na dan. Po nekaterih podatkih ima danes kar 70 odstotkov otrok plosko stopalo ali nagnjenost k ploskemu stopalu. Pred 50 leti je bilo le 15 odstotkov otrok s ploskimi stopali (Rajovi\u0107, 2016). To je zanesljivo posledica pomanjkanja najbolj naravnih na\u010dinov gibanja, kot sta hoja in tek, ter neprilagojenost obuval.<\/span><\/p>\n

    <\/h3>\n

    Zaklju\u010dek<\/span><\/strong><\/h3>\n

    Razvoj miselnega in gibalnega potenciala otrok je dinami\u010den proces, ki je povezan s \u0161tevilnimi dejavniki, med katerimi imajo odlo\u010dilno vlogo dru\u017eina, pred\u0161olske ustanove, \u0161ola in stimulativno dru\u017ebeno okolje. Tehnolo\u0161ki napredek in razvoj sodobnih znanosti nam omogo\u010data bolj\u0161e razumevanje mentalnega in psihofizi\u010dnega razvoja otrok. Zgodnje otro\u0161tvo je eno najbolj kriti\u010dnih obdobij otrokovega razvoja. V pred\u0161olskem obdobju se razvije kar 70 odstotkov mo\u017eganskih povezav, kar tvori ogrodje in okvir za poznej\u0161e otrokove sposobnosti ter lastnosti. Gibalno stimulativno in pestro okolje nedvomno pomembno vpliva na intelektualne funkcije otrok.<\/span><\/p>\n

    Viri in literatura:<\/span><\/p>\n

      \n
    • Bregant, T. (2010). Razvoj mo\u017eganov. Proteus 73 (4), 168\u2013174.<\/span><\/li>\n
    • Bregant, T. (2016). Razvoj in vzgoja otroka z vidika nevroznanosti.<\/span><\/li>\n
    • http:\/\/familylab.si\/razvoj-in-vzgoja-otroka-z\u00a0vidika-nevroznanosti\/<\/span><\/li>\n
    • Rajovi\u0107, R. (2016). Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Mladinska knjiga, Ljubljana.<\/span><\/li>\n
    • Strel, J., Jurak, G., Strel, J., Starc, G. (2016). Telesni fitnes v funkciji zdravja. Zdravje in \u0161port, Ljubljana.<\/span><\/li>\n
    • Spitzer, M. (2016). Digitalna demenca. Mohorjeva dru\u017eba, Ljubljana.<\/span><\/li>\n
    • \u0160kof, B., s sodelavci (2016). \u0160port po meri otrok in mladostnikov. Fakulteta za \u0161port, Ljubljana.<\/span><\/li>\n
    • Volpe, J. ( 2008). Neurology of the newborn. Philadelphia: Saunders Elsevier.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n

       <\/p>\n

      Avtor:<\/strong> prof. dr. Milan \u010coh, <\/span>redni profesor in raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za \u0161port ter vodja Laboratorija za gibalni nadzor<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

      Ali se otroci in mladostniki zaradi gibanja bolje in la\u017eje u\u010dijo? Gibanje je biolo\u0161ka potreba otroka. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporo\u010da, da so otroci in mladostniki vsak dan telesno aktivni od 60 do 90 minut. Vendar pogosto ni tako. Sodoben potro\u0161ni\u0161ko naravnan na\u010din \u017eivljenja ter zabavne elektronske in komunikacijske pridobitve so povzro\u010dile pri mladih porazen gibalni primanjkljaj. Otroci presedijo ve\u010dino […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"pmpro_default_level":0},"categories":[46],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/triminute.si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9323"}],"collection":[{"href":"https:\/\/triminute.si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/triminute.si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/triminute.si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/triminute.si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9323"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/triminute.si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9323\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/triminute.si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9323"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/triminute.si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9323"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/triminute.si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9323"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}