Po izsledkih raziskav sodobne nevroznanosti je gibanje ključni dejavnik razvoja in delovanja možganov ter procesov učenja. Gibanje aktivira možganske funkcije in tako učenje poteka kvalitetnejše ter bolj lahkotno. Gibanje aktivira in povezuje vse možganske podsisteme za učenje. Le-to ni zgolj kognitivni proces, ampak aktivnost celega telesa.
Dejstvo je, da otroci vstopajo v šolo vedno manj zreli in pripravljeni za kognitivne izzive šolanja. Pedagoški delavci pri učencih, v primerjavi s prejšnjimi generacijami, opažajo več težav s koncentracijo, usmerjanjem pozornosti, s slušno in vidno pozornostjo, grafomotoriko in držo pisala, finomotoriko, govorom in jezikom ter z gibalnimi spretnostmi (gibljivost, koordinacija, ravnotežje …). Vedno več je otrok z učnimi težavami, razvojnimi zaostanki, vedenjskimi in čustvenimi težavami.
Naš šolski sistem pa za uspešno delo zahteva zrelost in spretnost na vseh omenjenih področjih. Prav tako je gibanja v povezavi z učenjem v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu premalo, ne upošteva se dovolj tudi kinetičnega vidika učenja, saj pouk temelji na strukturiranih, vodenih metodah poučevanja ob statičnih položajih otrok. Zbrano, sedeče šolsko delo je seveda pomembno, vendar je mnogo lažje in učinkovito, če v pouk vključimo dovolj kvalitetnega gibanja.
Pomanjkanje gibalnih in senzornih izkušenj ter spodbud v zgodnjem otroštvu, pretirana uporaba tehnologij, stresen način življenja, poudarek na storilnosti, pretirana zaščita otrok v razvoju njihove samostojnosti in odgovornosti vplivajo na izražanje in porast zgoraj omenjenih težav ter posledično na razvoj negativnih kompenzacij za šolsko delo in s tem zmanjšano motivacijo, veselje, lahkotnost, hitrost in uspešnost učenja.
Dolgotrajno sedenje, premalo gibanja, premalo senzornih izkušenj, pretirana ekranizacija, manj kvalitetnega druženja, proste, spontane igre in gibanja v naravi, preveč vodenih in organiziranih dejavnosti, pomenijo za otroke oviro v funkcioniranju v skladu s potenci ter pretiran stres, na katerega se pogosto odzovejo s stresnimi in preživitvenimi odzivi kar vpliva na upočasnjeno ali ovirano dozorevanje možganov in telesa ter manjšo aktivnost delov za kvalitetno učenje.
Nekaj minut gibanja pospeši učno delo, motivira, spodbuja in vnaša pozitivne občutke, saj se ob gibanju sproščajo hormoni ugodja in zadovoljstva. Učenje poteka hitreje, kvalitetnejše in lahkotnejše, kadar ga spremljajo pozitivni občutki oz. naravnanost. Ob gibanju se izboljša fokus, pospeši se kognitivno procesiranje in povečata se obseg ter kvaliteta pomnjenja. Hkrati pa gibalni odmori omogočajo tudi počitek od akademskih vsebin ob prenasičenosti.
Učinek je toliko večji, kolikor bolj kvalitetne in raznovrstne vaje so izbrane. Naj bi spodbujale taktilni, vestibularni, proprioceptivni, senzorni in motorični sistem, kar je baza oziroma osnova v piramidi učenja. Na omenjenih sistemih sloni celoten kognitivni razvoj. Z vajami lahko spodbujamo dozorevanje omenjenih področij, kar omogoča razvoj višjih miselnih funkcij. Šola sicer ne more nadomeščati zgodnjega razvoja in spodbud staršev ter ožjega okolja, ima pa veliko vlogo pri dozorevanju otrok in omogočanju lahkotnejšega in kvalitetnejša učenja.
Gibalni odmori med učenjem tako:
- olajšujejo učenje
- spodbujajo učne spretnosti
- aktivirajo vse dele možganov, ki so potrebni za optimalno učenje
- sproščajo stres zaradi dolgotrajnega sedenja
- spodbujajo koncentracijo, osredotočenost in aktivno sledenje
- zmanjšujejo nemir, hiperaktivnost, zasanjanost
- povečujejo motivacijo, voljo do dela in samopremagovanja
- zmanjšujejo učne in miselne blokade
- omogočajo lažje in boljše utrjevanje novo naučenega
- olajšujejo priklic informacij
- olajšujejo pomnjenje
- olajšujejo branje, pisanje, matematične spretnosti
- izboljšujejo organizacijo, razumevanje, komunikacijo …
Gibalni odmori
- omogočajo aktivni počitek od akademskih vsebin in s tem preprečujejo prenasičenost, ki negativno vpliva na tempo dela, motivacijo, količino in kvaliteto pomnjenja, lahkotnost učenja in na koncentracijo;
- nekaj minut gibanja pred in med učenjem:
- pospešuje učno delo,
- motivira,
- spodbuja in aktivira telo in možgane,
- sprošča,
- olajšuje pomnjenje in mišljenje,
- pomaga vzpostaviti in ohranjati koncentracijo,
- vnaša pozitivne občutke, saj se ob gibanju sproščajo hormoni ugodja in zadovoljstva …
- gibanje aktivira in povezuje vse možganske podsisteme za učenje. Učenje ni zgolj kognitivni proces. Je aktivnost celega telesa.
Olajšajte in vzpodbudite učenje z gibanjem.
Avtorica: Jasna Trapečar Pavšič, prof.